PRAŽITA se vračajo v našo prehrano

Objavljeno 04.10.2017. od Fala Slonček

Kaj so pražita?

Pražita so skupina žitaric in „psevdožit“, ki se od izvora niso v svoji sestavi spremenila, tako kot na primer sodobna široko razširjena žita (koruza, pšenica, riž, …) s selektivno vzrejo. Zaradi svoje prvobitnosti in primarnosti imajo na telo bolj zdravilen in blagodejen učinek kot sodobne žitarice.

Pražita, ki v zadnjih letih doživljajo velik razmah, izvirajo s plodnih poplavnih ravnic Bliž­njega vzhoda, arheologija pa priča o njihovi nekaj-tisočletni zgodovini. Poleg najbolj razširjene pire so v tej široki skupini še proso, ječmen, oves, bulgur, korasan oz. kamut ter eno- in dvozrnica (einkorn in emmer). Čeprav botanično ne spadajo med žita, gre pri obeh za zrnje in se uporabljajo na enak način; sem uvrščamo kvinojo, chio, amarant (ki izvirata iz Južne Amerike) ter našo domačo ajdo.

Gre torej za prvobitne, starodavne oblike žitaric, njihova skupna lastnost pa je lažja prebavljivost – pražita vsebujejo sicer gluten, a so kljub temu primerna tudi za ljudi, občutljive na gluten.

 

Kako se pražita razlikujejo od tradicionalnih žit?

Zrnja oz. semena pražit zahtevajo veliko več časa pridelovalcev kot običajna sodobna žita, saj se kot semenski material pridobivajo počasneje in je zato pridelek bistveno manjši. A so kljub temu nezahtevna za pridelavo, njihov genski zapis je namreč še vedno prilagojen na razmere ekstenzivne pridelave – rastline rastejo brez pomoči agrokemije. Poleg tega se pražita zelo trdno držijo svojega ovoja (in jih je zato treba dodatno luščiti pred mletjem), kar je odlična zaščita pred kemikalijami in ostalimi dejavniki in zunanjega okolja.

Trend, ki v ospredje postavlja stare sorte, je izredno pozitiven: sicer z manjšim donosom, ampak večjo hranilno vrednostjo, bolj blagodejnimi učinki na zdravje in manj obremenilnim vplivom na okolje.

 

Blagodejne učinkovine nekaterih pražit

  • Pira je eno od najstarejših žit, ki so ga naši predniki gojili že pred devet tisoč leti. V nasprotju s pšenico je niso selekcionirali in žlahtnili, zato se je ohranila v svoji izvorni, “nehibridni” obliki, zaradi česar njena prehranska vrednost ni osiromašena. Za piro velja, da je popolno živilo, saj vsebuje vse življenjsko pomembne snovi, in sicer v idealnem razmerju, ki ne obremenjuje prebavil. Z njenim uživanjem telesu poleg sestavljenih in enostavnih ogljikovih hidratov ponudimo tudi lahko prebavljive beljakovine (20%). Pira je zelo bogata z rudninami in vitamini, vsebuje predvsem veliko vitaminov B-kompleksa, pa tudi vitamine A, D in E ter fosfor, mangan, magnezij in železo.

 

  • Kamut je starodavna vrsta pšenice. Zrna kamuta imajo visoko energijsko vrednost in vsebujejo od 15 do 40 % več beljakovin kot druga žita. Kamut je bogat vir vitaminov, pantotenske in folne kisline. Je lahko prebavljivo žito.

 

  • Enozrnica je pramati žit: med pražiti je menda to najstarejša oblika, ki je divje rasla že od paleolitika, arheologi so sledi njene »organizirane« pridelave postavili približno 10.000 let nazaj, potem pa se je širila po Evropi, in ker ji bolj ustrezajo hladne rastne razmere, je najdlje vztrajala v severnejših krajih. Po hranilni vrednosti je enozrnica, skupaj z drugimi pražiti podobne, hkrati pa bogatejše sestave kot sodobne oblike pšenice. Predvsem gre za vsebnost beljakovin, ki jih je v enozrnici več kot v pšenici – manj je škroba –, vitamine A (dvakrat toliko kot pšenica) in B, minerale in vlaknine, vse naštete pa odlikuje bogatejši, oreščkast okus. Zaradi sestave glutena je enozrnica lažje prebavljiva in najmanj obremenjujoča za ljudi z alergijami. Anekdotična zgodba pripoveduje, da so rimski borci pred veliki bitkami uživali kašo iz enozrnice.

 

  • V toplejših krajih so pred približno 7000 leti začeli pridelovati dvozrnico (emer), med drugim zato, ker je primernejša za različne kruhe. Najprej so jo uporabljali kot kašo, pozneje moko, uporabna pa je tudi za pivovarje, ki iz nje pripravljajo slad. Dvozrnica šteje tudi za prednico duruma, ki je dandanes uveljavljen kot testeninska moka. Emer ima odličen, poln okus, oreščkaste in sladkaste vaniljeve arome.

 

Poln, bogat okus pražit

  • Pira: sladkast, orehast okus
  • Kvinoja: bogat okus po lešniku
  • Kamut: mlečen, maslen okus
  • Amarant: zemeljski, poprast okus
  • Enozrnica: lahkoten, a bogat okus

 

 

Vsebina povzeta po člankih:

-Nova pražita na krožniku, www.Delo.si: http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/odprta-kuhinja-novi-praziti-na-krozniku.html

-Kruh: ali veste, kaj jeste? www.Viva.si: http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/271/Kruh-ali-veste-kaj-jeste

-Starodavna kraljica zdravja, www.Zazdravje.net: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=126

-Pira: zdrava žitarica s tisočletno tradicijo, www.Bodieko.si: https://www.bodieko.si/pira

-Ancient grains, www.wikipedia.org: https://en.wikipedia.org/wiki/Ancient_grains

-What is an ancient grain? https://wholegrainscouncil.org/whole-grains-101/whats-whole-grain/ancient-grains

-Are Ancient grains good for you? https://inabbaskitchen.com/are-ancient-grains-good-for-you

 

Povezano

Komentarji

Dodaj odgovor

Peka kruha je preprosta!