Fala ambasadorka Marija Golobič

Rodila se je 21. 4. 1961 v Novemu mestu. Z ljubečimi starši in bratom je preživljala otroštvo na manjši kmetiji, v lepi belokranjski vasici Maline pod Škrbcem.
Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala na Suhorju in v Metliki, se je izučila za konfekcijsko šiviljo in se zaposlila v metliški Beti. Čez dobro leto se je poročila, preselila k možu na manjšo kmetijo in zaposlila v Iskri v Semiču, kjer je delala 36 let.
Največja življenjska vrednota je ljubezen in razumevanje v zakonu, otroci, zdravje, sreča, prijaznost, hvaležnost, potrpežljivost, resnica, svoboda, mir v svetu in v srcu.
Z možem ima hčerko in dva sina. Družina ji zelo veliko pomeni in srčno upa, da se bo še povečala.
Druži se s prijatelji in sosedi,ki si med seboj pomagajo, se spodbujajo in se poveselijo ob raznih priložnostih.
Najpomembnejši dogodki v njenem življenju so bili poroka in rojstvo otrok, pa tudi sinova poroka.
Ker ji manjka še malo do upokojitve, je zadnja leta zaposlena na kmetiji. Zdaj ko je doma, ima malo več časa zase in za moje hobije, ki jih je odkrila zadnja leta.
Zelo rada dela rože iz krep papirja, pisanice, drsanke, razne izdelke iz reklamnega papirja, najraje pa oblikuje in peče izdelke iz kvašenega testa. Zelo rada tudi fotografira in uživa v naravi. V zimskih mesecih se žene in dekleta iz okoliških vasi dvakrat tedensko družijo pri telovadbi.
Vsako jutro se razveseli novega dne. Dan preživlja z raznimi gospodinjskimi deli za družino, skrbi za muce, psa in kokoši, včasih pa pomaga tudi možu v hlevu, kjer imajo krave, teličke in dve kobili. Ob večerih pridejo na vrsto papirnate rožice. Spomladi bo delo tudi na vrtu in v vinogradu, pa presajanje in sajenje rož, ki jih ima zelo rada.
Pri ljudeh ceni iskrenost, dobroto, pripravljenost pomagati, ne mara pa nevoščljivosti, vzvišenosti in slabih misli ter kletvic.
Zelo rada dela in peče dobrote iz kvašenega testa. Že kot majhna deklica je imela na stolu svoj prt in valjar in "pomagala" mami, ki je bila njena prva učiteljica in vzornica pri mesenju in peki kruha in potice. Še danes, ko mesi kruh, se spomni nanjo in predno dam kruh v pečico, ga pokriža, tako kot je to zmeraj naredila mama, ki sem jo, kot tudi očeta, zelo mlada izgubila.
Najpogosteje peče domači beli in polbeli kruh, včasih koruznega, ajdovega z orehi, zadnje čase pa najpogosteje pisani kruh (jo njeni že malo pisano gledajo). S tem je največ dela, ker je treba zamesiti kar tri različna testa. Ta recept je naredila sama, drugače pa kruh mesi bolj "na oko". Ker je dobila že nekaj knjižic in lepo knjigo receptov od Fala Slončka, poskusi tudi kakšen recept peciva, potice ali kakšnega posebnega kruha iz nje. Največ peče za domače, včasih pa tudi kot darilo za god ali rojstni dan in za prijatelje za na piknik.
Dvakrat je že sodelovala z receptom potice pri Fala Slončku in se veselila na srečanju z njim, njegovimi prijaznimi sodelavci in se srečala in sklenila prijateljstvo z ostalimi pekaricami-peki. Ker rada peče tudi pletenice, jo je lansko leto prvič nesla na državno razstavo v Prečno, kjer je dobila srebrno priznanje, tako da je dobila voljo in veselje še za naprej.
Za Naj Fala kruh se je prijavila zato, ker rada sodeluje s Fala Slončkom, ki je tudi najboljši kvas in vesela je, da je komisija izbrala tudi njen kruh in ji dala priznanje, da prav dela in da popravi še kakšno napako.
Zahvaljuje se svojim dragim domačim, da jo tudi pri tem podpirajo, jo spremljajo in prevažajo.
V finalu se bo potrudila, da bo spekla dober kruh, pravi pa, da je zanjo že zelo velik uspeh, da je prišla do tu. Če bo zmagala, bo pa tudi vesela in ponosna