Vse o kvasu

Domači peki, vsi pekovski mojstri in pomočniki, ki si težko predstavljamo peko odličnih kvašenih izdelkov brez Slončka Fala, vemo, da je kvas nepogrešljiv pri peki kruha, potic, peciva in stalih kvašenih dobrot. Danes porabljamo kvas, ne da bi o tem kaj razmišljali. A brez kvasa ni pravega kruha!

Iz osnovne zmesi moke in vode nastane ploščato pecivo brez značilnega okusa po kruhu. Zanimivo je, da so v 5. tisočletju pred našim štetjem Egipčani po naključju odkrili proces fermentacije. Ugotovili so, da je iz pozabljenega testa, pripravljenega za peko in puščenega več ur vnemar, nastala zmes, ki se je med počivanjem v kotu dvignila in razširila. Proces vrenja je spremenil testo. Danes vemo, da so proces spodbudili naravni mikroorganizmi v okolici. Do odkritja fermentacije pa je prišlo šele mnogo let kasneje: leta 1957 je znanstvenik Louis Pasteur v znanstvenem delu pojasnil procese vrenja pri kruhu, pivu, ...

Kvasna celica je jajčne oblike in ne meri več kot 6 – 8 tisočink milimetra. Takšno velikost in delo celic si težko predstavljamo, zato smo mi strokovnost zaupali Slončku Fala, ki zavit v srebrn papir spi v hladilniku. Na toplem, v mleku ali vodi, kjer ga topimo, ali v testu pa se prebudi in začne veselo pihati balončke, da testo raste in raste. Kvas Fala doda testu značilen okus, saj omogoča, da moka v polnosti razvije svoje arome, obenem pa prispeva k zlato-rjavi barvi kruhove skorje.

Fermentacija je biokemijski proces, pri katerem se večje organske molekule (največkrat saharidi), delno razkrojijo do manjših organskih molekul. Fermentacija poteka s pomočjo encimov, ki jih proizvajajo kvasovke, plesni ali bakterije. Poteka v naravi in v industriji. Najbolj znani primeri v naravi so kvarjenje hrane in alkoholno vrenje, v industriji pa npr. proizvodnja piva.