Hranilna vrednost kruha

Umetnost izdelave kruha sega več kot 4000 let nazaj. Njegova oblika in receptura sta se skozi čas spreminjala, tudi zaradi navad ljudi širom sveta, kjer so ga pekli, so se vrste kruha in načini izdelave razlikovali v zgodovini in se še danes.

Vse o sestavinah kruha

Kruh je po Pravilniku o žitih in žitnih izdelkih pekovski izdelek, proizveden z mešanjem, oblikovanjem, fermentacijo in peko testa, izdelanega iz več osnovnih sestavin.

Osnovne sestavine vsakega kruha so moka tako imenovanih krušnih žit, sledijo voda, kvas in sol. Vendar pa se osnovnemu receptu pogosto dodajajo tudi druge sestavine, namenjene izboljšanju teksture, okusa, trajnosti in hranilne vrednosti samega kruha.

Žita, tj. žitna moka kot osnovna sestavina kruha, v veliki meri določajo njegovo hranilno vrednost, mineralno sestavo in organoleptične lastnosti.

Pšenica je prevladujoče žito v proizvodnji kruha, prav zaradi vrhunskih lastnosti moke, ki je idealna za pripravo kruha. Vendar pa so v zadnjem času številna druga žita, kot so rž, koruza, proso in oves ali njihova moka, postala del osnovnih sestavin kruha. Dodatna obogatitev kruha z odličnimi viri prehranskih vlaknin, nenasičenih maščob in mineralov, kot so sezamova in sončnična semena, lan in psilij, postaja vse bolj priljubljena, prav z namenom izboljšanja hranilne vrednosti samega kruha.

Žita kot vir vitaminov in mineralov

S prehranskega vidika kompleksni ogljikovi hidrati ali škrob kot glavni vir energije v naši prehrani predstavljajo do 80 % prehranske sestavine v sestavi kruha. Z dodatkom semen je pomemben delež ogljikovih hidratov v kruhu sestavljen iz prehranskih vlaknin, katerih zdravstveni prispevek se vse bolj raziskuje in potrjuje.

Čeprav je v veliki meri odvisna od vrste osnovnega zrnja v kruhu, vsebnost beljakovin in maščob v kruhu ni zanemarljiva, poleg tega pa žita skupaj s semeni predstavljajo vir rastlinskih beljakovin in esencialnih aminokislin, pa tudi nekaj esencialnih maščobnih kislin in fitosterolov, kar bistveno izboljša prehranski profil kruha.

Kar zadeva vitamine in mineralne snovi, se je izkazalo, da so žita odličen vir vitaminov skupine B in mineralnih snovi, med katerimi izstopajo fosfor, kalcij in magnezij ter kalij in natrij.

K hranilni vrednosti kruha pomembno prispeva tudi kvas, za katerega je znano, da vsebuje vseh devet esencialnih aminokislin in velja za visokokakovosten vir beljakovin, vitaminov skupine B in mineralov v sledovih, kot so cink, selen, mangan in baker, ki sodelujejo pri uravnavanju presnove in imunskega sistema.